Odpornost titana proti koroziji v oksidirajočem kislem okolju

Titan primarno obstaja kot oksidna ruda in je četrti najpogostejši kovinski element v zemeljski skorji. Rutil ali titanov dioksid in ilmenit ali titanov železov oksid sta komercialno uspešni obliki, pri čemer rutil vsebuje največjo vsebnost titana. Titan, ki je bil prvotno izoliran v nečisti obliki leta 1887, je okoli leta 1952 našel pomembno uporabo v letalih in tlačnih posodah.

Kot reaktivna kovina ima titan zaradi svojega pasivnega oksidnega filma izjemno odpornost proti koroziji v oksidacijskih kislih okoljih. V zadnjega pol stoletja se je titan uveljavil kot material, ki je zelo odporen proti koroziji in se široko uporablja v panogah. Sektor kemične proizvodnje obširno uporablja komercialno čiste stopnje titana, kot so razred 2, razred 4, razred 7 in razred 12. Podobno kot nekatera nerjavna jekla se titan zanaša na svoj oksidni film za zaščito in najbolje deluje v oksidacijskih pogojih, kot je vroč dušik kislina. Ta oksidna plast ponuja vrhunsko zaščito v primerjavi z nerjavnim jeklom, zlasti v okoljih, ki so nagnjeni k luknjičasti in razpokani koroziji, kot je morska voda, izpostavljenost kloru in organskim kloridom.

Kljub svoji odpornosti je titan dovzeten za luknjičasto in razpokano korozijo pri povišanih temperaturah in lahko povzroči korozijo v morski vodi, če temperature presežejo 230 stopinj F (110 stopinj).

Titan je dovzeten za zaviranje korozije s kemikalijami, kot sta železov klorid (FeCl3) in bakrov klorid (CuCl2), ki običajno povzročata luknjičasto nastajanje v večini kovin in zlitin. Čeprav ni odporen na čisto žveplovo in klorovodikovo kislino, titan deluje učinkovito, če je izpostavljen kislinam, močno onesnaženim z železovimi in bakrovimi ioni. Poleg tega titan izkazuje visoko odpornost na paro in druga jedka okolja. Po dolgotrajni izpostavljenosti pari pri temperaturah, ki dosežejo približno 750 stopinj F (400 stopinj), titan ostane vzdržljiv, zaradi česar je idealen za aplikacije, kot so toplotni izmenjevalniki, cevi za tlačne posode, cevi in ​​priključki, ki se uporabljajo v okoljih z morsko vodo.

Kljub svoji zgodovinski pomembnosti v vesoljskih aplikacijah se Titanium še naprej vse bolj uporablja v različnih industrijskih sektorjih, vključno z orožjem in obrambo, nafto in plinom ter drugod.